Bralna pismenost na naši šoli: do natančnega in kritičnega branja z načrtnim delom

Vse pogosteje se soočamo s podatki o nizki bralni in kritični pismenosti ter o nemotiviranosti učencev za branje. Rezultati nacionalnih preverjanj znanja na vseh stopnjah kažejo upad natančnosti branja, nerazumevanja prebranega in kritične uporabe informacij. Na izobraževanju se boste seznanili s praktičnimi strategijami, primeri in tehnikami, ki učencem v osnovni šoli pomagajo razvijati zmožnost branja do stopnje kritičnega branja. Izobraževanje prinaša odgovore na vprašanja: 

• Kako razvijati bralno pismenost pri vseh predmetih in dejavnostih šole? Raziskali boste, kako lahko učitelji od 1. do 9. razreda sistematično spodbujate bralno pismenost, do stopnje, da učenci postanejo bolj samozavestni bralci in učinkoviti uporabniki informacij?
• Kako načrtno izboljševati natančnost branja, bralno razumevanje in motiviranost za branje na vaši šoli? Izdelali boste načrt jasnih in konkretnih strategij za delo v posameznem razredu, kar bo šoli omogočilo vertikalno usklajenost in jasen namen branja v posameznem VIO. 
• Kako ob branju ustvarjati razmišljujoč razred? Poudarek bo na gradnji učnega okolja, kjer se spodbuja sodelovanje, izmenjava idej in spodbujanje učencev k aktivnemu razmišljanju ob knjigi, besedilih, risanki, filmu ali podcastu. 

Formativno spremljanje za osmišljanje učenja, izboljševanje odnosov in dosežkov

Izobraževanje je osredotočeno na dinamiko učnega procesa: učenje, odnose in čustva v razredu ter prinaša odgovore na vprašanja: 

• Kako učinkovito začeti in zaključiti učne ure ali sklope? Pregledali boste nabor učnih tehnik, ki omogočajo, da začetek učne ure pritegne pozornost in vzbudi zanimanje, ter zaključek, ki utrdi naučeno in spodbuja razmislek.
• Kaj je smisel in namen formativnega spremljanja? Prejeli boste jasne odgovore, zakaj je formativno spremljanje ključno za razumevanje napredka učencev in kako prispeva k bolj prilagodljivemu poučevanju.
• Kako vključiti učence v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učenja? Preučili boste načine, kako učence spodbuditi k sodelovanju, da postanejo aktivni sooblikovalci učnega procesa.
• Kako povezati formativno spremljanje in ocenjevanje znanja? Poglobili se boste v formativno spremljanje, ki dopolnjuje sumativno ocenjevanje in s tem pomaga pri boljšemu razumevanju učenčevih dosežkov. 

Skozi delavnice boste pridobili uporabne strategije in poglobljen vpogled v dinamiko učnega procesa, ki bo obogatil vaše delo v razredu ter okrepil povezavo z učenci.

Ocenjevanje znanja v osnovni šoli od A do Ž

Sodobni pristopi k ocenjevanju znanja učitelju omogočajo celosten vpogled v učenčev napredek, hkrati pa spoštujejo učenčevo integriteto ter ohranjajo strokovno avtonomnost učitelja. Z uporabo raznolikih načinov ocenjevanja učitelj pridobi širšo in bolj poglobljeno sliko učenčevega znanja, spretnosti in napredka.

Takšno ocenjevanje temelji na jasno opredeljenih kriterijih, preglednosti postopkov ter sprotnih in smiselnih povratnih informacijah. Ocenjevanje postane sestavni del učnega procesa, ki podpira učenje in razvoj, ne pa zgolj njegova končna posledica. Pri tem se gradi spoštljiv in zaupen odnos med učiteljem in učencem.

Na predavanju in delavnicah boste dobili uvod v postopke izvajanja različnih načinov ocenjevanja znanja ter njihovo smiselno vključevanje v pouk.

Posebno pozornost bomo namenili:

• pripravi letnega načrta ocenjevanja znanja;
• izbiri načinov ocenjevanja;
• izvedbi izbranih načinom ocenjevanja: mapa dosežkov, preizkusi znanja, ustno ocenjevanje, nastopi; 
• kombinaciji načunov ocenjevanja znanja; 
• medpredmetnemu pristopu k ocenjevanju znanja od načrtovanaj do izvedbe; 
• mrežnemu načrtu za vse načine ocenjevanja znanja. 

Predavanje bo ponudilo strokovne usmeritve, konkretne primere in izhodišča za razmislek o tem, kako ocenjevanje znanja uporabiti kot podporo učenju in celostnemu razvoju učencev.

Možnost izvedbe na daljavo ali na šoli. 

Poučevanje z učinkom: Kaj loči dober pouk od povprečnega?

Kakovostno poučevanje ali pouk lahko ocenimo vsak po svojih kriterijih, a raziskave (npr. OECD) kažejo, da kakovost poučevanja ni naključje, pač pa načrtno delo vseh na šoli na šestih področjih:

• Kognitivna angažiranost učencev – kako z različnimi pristopi, vprašanji in nalogami spodbuditi globlje razmišljanje, reševanje problemov in ustvarjalnost učencev.
• Učinkovita raba sprotnega spremljanje in povratne informacije – predstavitev praktičnih orodij in tehnik za takojšnje zaznavanje razumevanja ter oblikovanje spodbudne, razvojno naravnane povratne informacije.
• Kakovostna priprava učnih vsebin in situacij – kako strukturirati učno enoto tako, da upošteva cilje, predznanje učencev, diferenciacijo in aktivno vlogo učencev v učnem procesu.
• Socialna in čustvena podpora učencem – prepoznavanje pomena varnega, spodbudnega učnega okolja in vloga učitelja kot odrasle osebe, ki razume čustvene potrebe otrok ter krepi njihovo samozavest in motivacijo.
• Spodbujanje interakcije v razredu – uporaba strategij za sodelovalno učenje, učinkovito vrstniško sodelovanje ter razvijanje komunikacijskih spretnosti učencev.

Program je namenjen tako razrednim kot predmetnim učiteljem, ki želijo poučevati z več zavzetosti, občutka in strokovne refleksije. S skupkom pridobljenih strategij boste lahko gradili skupnost, v kateri bodo radovednost, vključenost in odnos ključi do učenja, rasti in razvoja. 

Mikro pedagoška centrala šole

Mikro pedagoška centrala odgovarja na naslednji vprašanji: Zakaj se strokovna izobraževanja pogosto odvijajo razdrobljeno, na primer zaradi stalnih sprememb, trenutnih potreb ali reševanja posameznih težav? In zakaj se znanje kljub kakovostnim delavnicam le redko trajno prenese v vsakodnevni pouk?

Temeljno vodilo mikro pedagoške centrale je vrnitev k trdim temeljem in osnovam pedagoško didaktične stroke. Ni "učenje na zalogo", temveč učenje za razumevanje in smiselno uporabo pri pouku. 

Mikro pedagoška centrala predstavlja notranji razvojni sistem, ki povezuje izobraževanja, refleksijo, prakso in sodelovanje v enoten, smiseln okvir. Delovanje mikro pedagoške centrale temelji na skupnih vrednotah in na sodobnih didaktično-pedagoških izhodiščih, prilagojenih izzivom današnjega šolskega okolja. 

Katere pedagoške temelje krepi mikro pedagoška centrala?

Šola izbere skupno razvojno temo. Teme: 

Gre za temeljne gradnike kakovostnega pouka, ki se v sodobnem tempu dela pogosto izgubljajo ali obravnavajo površinsko.

Kako poteka delo v mikro pedagoški centrali?

1. Izbor skupne razvojne teme skupaj z vodstvom.
2. Uvodno strokovno predavanje in aktivacija izkušenj.
3. Vsak učitelj/učiteljica sestavi svoj program mikro izobraževanj in dobi dostop do ciljno usmerjenih vsebin (webinarji, primeri prakse, gradiva). 
4. Individualno načrtovanje in poglabljanje.
5. Preizkus pristopov v razredu.
6. Deljenje izkušenj in gradiv med kolegi.

Čemu torej mikro pedagoška centrala?

• Povrniti in vzpostaviti trdne didaktične temelje.
• Personalizirati prostor strokovne rasti. 
• Okrepiti pedagoško samozavest učiteljev.
• Vzpostaviti šolsko mikro centralo pedagoških rešitev in idej.
• Ustvariti kulturo učenja, zaupanja in sodelovanja. 

Več informacij. 

Aktivirajmo pouk

Izobraževanje predstavlja temelje sodobne didaktike. Poimenovali bi ga lahko tudi "100 spretnosti vsakega učitelja". Donedavne "poslušaj, zapomni si, ponovi" danes nadomeščajo pristopi "razišči, premisli, ustvari nekaj novega". Učence je potrebno postavljati v vlogo raziskovalcev ter jih z našim vodenjem spodbujati k razmišljanju, povezovanju znanja in ustvarjanju novega. Pri tem je koristno razlikovati pojme strategije, metode in postopki, strategije razumemo kot širši pojem od metod, metode pa kot širši pojem od postopkov.

Na izobraževanju boste spoznali in preizkusili različne strategije učenja in poučevanja, metode ter didaktične pristope, med drugim:

• verbalne metode (npr. INSERT)
• vizualne metode (npr. POJMOVNA MAPA)
• metoda izkustvenega učenja (npr. UČENJE NA PROSTEM)
• projektno učenje
• strategije za razvijanje kreativnosti (npr. TEHNIKA SUPERJUNAKA, SCAMPER)
• strategije za razvijanje kritičnega mišljenje (npr. MATRIX VPRAŠANJA, VELIKO VPRAŠANJE)
• strategije za razvijanje sodelovanja (npr. VRTILJAK, SIGNALI)
• strategije za razvijanje komuniciranja (npr. EMpaTIČNO REFLEKTIRANJE, POSTAVLJANJE MEJ). 

Izobraževanje je zasnovano praktično, udeleženci bodo metode in strategije preizkusili na konkretnih primerih ter pridobili ideje za neposredno uporabo pri pouku.

Možnosti izvedbe: 

• na daljavo ali na šoli;
• v obsegu 4, 8 ali 16 ur. 

Komuniciranje učitelja v šoli in o šoli

Komuniciranje v šoli dobiva nove in nove razsežnosti. V izobraževanju boste raziskovali, kako lahko krepite svoje komunikacijske veščine, tako z učenci (generacije alfa in prihajajoče beta generacije) in s sodelavci učitelji.  Osredotočili se boste na pomembnost verbalnega in neverbalnega komuniciranja v učnem procesu. Poleg tega bomo raziskovali, kako komunicirati o drugih učiteljih, s starši in z javnostjo o šoli. Program vključuje delavnice, v katerih lahko najdete podporo pri iskanju odgovorov na vprašanja: 

• Kako učinkovito in vključujoče komunicirati v učnem procesu? Spoznavali boste, kako vplivajo besede, ton glasu, telesna drža in obrazna mimika na učence ter kako uporabiti te elemente za učinkovit učni proces. 
• Kako razviti veščine aktivnega poslušanja in slišanja? V delavnicah boste začutili pomen poslušanja, ki vključuje razumevanje, empatijo in odzivanje na učne potrebe učencev, ter raziskali tehnike za izboljšanje te veščine.
• Kako raziskati vzorce vašega komuniciranja v razredu? Spoznali boste, kako prepoznati in razumeti lastne vzorce komuniciranja ter kako jih prilagajati, da bodo bolj ustrezali potrebam učencev in prispevali k večji zavzetosti in vključenosti. 
• Kako komunicirati v zahtevnih situacijah z učenci, sodelavci in starši? Poglobljeno se boste osredotočili na izzive, ki nastanejo v zahtevnih pogovorih ter preizkusili različne pristope za ohranjanje mirnosti, spoštovanja in produktivnosti v teh situacijah.

Mikrospremembe v razredu

V predavanju ali predavanju z delavnicami boste raziskovali, kako lahko z majhnimi, premišljenimi spremembami v učnem procesu pomembno vplivamo na kakovost učenja. Osredotočili se boste na vlogo učitelja kot ključnega oblikovalca učnega okolja ter na pomen jasnih ciljev, aktivnosti učencev in učinkovite povratne informacije. Kako ustvariti učenje, ki ima za učence smisel? Kako jih spodbuditi, da prevzamejo aktivno vlogo v svojem učenju?

Skozi praktične primere in razmislek boste spoznali koncept šestih mikrosprememb, ki vključujejo prilagodljivost, določanje ciljev, aktivno vlogo učencev, vidnost napredka, odprte učilnice ter kakovostno povratno informacijo. Poseben poudarek bo na uporabi tematske mape in mape dosežkov kot orodja za spremljanje napredka, refleksijo ter razvoj samoregulacije pri učencih.

Delavnice lahko potekajo v učilnici, naravi ali drugem učnem okolju. Udeleženci bodo skozi izmenjavo izkušenj, razpravo in konkretne primere razvijali ideje, kako ustvariti spodbudno učno okolje, kjer učenci razumejo cilje, vidijo svoj napredek in aktivno sodelujejo v učnem procesu.

Vprašanja, na katera boste dobili odgovore: 

• Kako z majhnimi spremembami povečati aktivnost in odgovornost učencev za lastno učenje?
• Kako učencem približati cilje učenja, da bodo razumeli, kaj in zakaj se učijo?
• Kako učinkovito uporabljati povratno informacijo, da vodi v napredek?
• Kako uvesti mapo dosežkov kot smiselno podporo učenju in ocenjevanju?
• Kako ustvariti učno okolje, ki spodbuja razmišljanje, sodelovanje in razvoj samoregulacije?

Moč učitelja: biti učitelj v skupnosti učiteljev

V predavanju in delavnici bo govora o tem, kako prepoznati in ozavestiti vrednote učiteljskega poklica ter se soočiti z zahtevnimi okoliščinami, ki jih ta poklic prinaša. Osredotočili se boste na izkoriščanje moči in prednosti učiteljevega dela ter odkrivanje navdiha za vsakodnevno opravljanje tega čudovitega poklica. Kako ostati motiviran in strasten na poklicni poti? 

V naravi, predavalnici, v šoli ali na mestu, ki ga boste izbrali vi, bomo izvedli delavnice, ki bodo podpora pri uzaveščanju pomena skupnosti sodelavcev. Skozi zgodbarjenje, skupno reševanje izzivov in komunikacijske zanke boste spoznavali sebe in krepili odnose. Povabljeni boste k refleksiji in razmišljanju v tišini.

Vprašanja, o katerih boste razmišljali:

• Kako krepiti povezanost in sodelovanje med člani kolektiva?
• Zakaj je pomembno, da se kot "ekipa" poglobimo v vrednote, vizijo in poslanstvo?
• Kako poskrbeti za vključujočo skupnost v šoli in ustvariti inovativne ideje za poučevanje?

Vključenost in komunikacija v sodobnem delovnem prostoru

V sodobnem delovnem okolju je vključenost vseh v delo in stalno učenje ključna. Le ko vsi sodelujejo pri oblikovanju skupnih ciljev, kazalnike uspešnosti in evalvaciji doseženega, komunikacija zares postane živa, učinkovita in usmerjena k napredku. Delavnice temeljijo na načelih vključenosti vseh v delovni proces. Zaposleni niso le prejemniki znanja, temveč aktivni soustvarjalci procesa: oblikujejo lastne cilje, opredelijo kazalnike uspešnosti, spremljajo svoj in skupni napredek, dajejo ter sprejemajo povratne informacije in sodelujejo pri evalvaciji.

Osrednja rdeča nit programa je komunikacija kot orodje, ki omogoča vključevanje, sodelovanje in rast. Program je namenjen zaposlenim, ki želijo izboljšati verbalno, neverbalno in digitalno komunikacijo ter se naučiti, kako vključiti vse člane ekipe v dialog, odločanje in sodelovanje, tako v neposrednem stiku kot v digitalnem okolju oz. na daljavo.

VPRAŠANJA, KI BODO VODILO V DELAVNICAH: 

• Kako učinkovito uporabljati verbalno in neverbalno komunikacijo na delovnem mestu?
  Udeleženci bodo spoznali, kako besede, ton glasu, telesna drža in obrazna mimika vplivajo na sodelavce in stranke ter kako jih uporabiti za jasno, spoštljivo in ciljno usmerjeno komunikacijo.

• Kako razviti veščine aktivnega poslušanja in slišanja?
  Raziskali bomo pomen poslušanja, ki vključuje razumevanje, empatijo in odzivanje na potrebe sodelavcev, ter se naučili tehnik za izboljšanje te veščine – tudi v digitalnem okolju.

• Kako raziskati vzorce lastnega komunikacijskega sloga in določiti osebne cilje?
  Udeleženci bodo prepoznali svoje komunikacijske vzorce, oblikovali osebne cilje ter spremljali napredek z izbranimi kazalniki, kar povečuje zavest o lastnem razvoju in učinkovitosti v timu.

• Kako vključujoče komunicirati v timu in spodbujati sodelovanje?
  Spoznali bodo, kako s podporo, pohvalo, konstruktivno povratno informacijo in usklajevanjem komunikacije prispevati k raznolikim ekipam – v živo in na daljavo.

• Kako s komunikacijo graditi odnose in reševati nesoglasja?
  Preizkusili bodo pristope za ohranjanje mirnosti, spoštovanja in produktivnosti v pogovorih s sodelavci, nadrejenimi ali strankami.

• Kako učinkovito komunicirati v digitalnem prostoru?
  Udeleženci bodo oblikovali jasna, profesionalna sporočila, spoznali digitalni bonton ter pridobili veščine za aktivno sodelovanje na spletnih sestankih.

• Kako umetna inteligenca podpira učenje komunikacijskih veščin?
  Prek simulacij, personaliziranih povratnih informacij in analize pisne komunikacije bodo udeleženci preizkusili, kako AI krepi digitalne kompetence in timsko sodelovanje.

KAJ UDELEŽENCI PRIDOBIJO?

• Strategije za aktivno vključevanje vseh zaposlenih v pogovore, projekte in evalvacijo.
• Preizkušanje orodij jasne, spoštljive in učinkovite komunikacije v različnih delovnih situacijah.
• Spretnosti za oblikovanje ciljev in spremljanje napredka v osebnem in timskem razvoju.
• Krepitev veščin dajanja in sprejemanja povratnih informacij.
• Razumevanje osebnih komunikacijskih slogov ter prilagajanje različnim situacijam.
• Izhodišča za učinkovito odzivanje v zahtevnih situacijah in digitalnem okolju.
• Zabavne in sproščene trenutke sodelovanja s kolegi in kolegicami.